Skrivnost uspeha vseh tehnik zdravljenja (1. del)

Smo sredi izvedbe tretje in četrte delavnice »Body Reset«. Po več kot sedemdesetih udeležencih smo zaznali zanimiv vzorec, na osnovi katerega lahko dokaj zanesljivo napovemo, komu bo delavnica najbolj pomagala.

Opazili smo, da se na delavnico prijavlja kar nekaj ljudi s specifičnimi težavami, navadno na energijski ravni; torej na mentalni, čustveni in/ali duhovni. Preizkusili so že vse mogoče tehnike in ker jim niso pomagale, so se prijavili še na našo delavnico.

Seveda, s pričakovanjem, da bo tokrat drugače.

Oglejmo si enega glavnih razlogov, zakaj do zdaj niso imeli uspeha z ostalimi tehnikami … in ali jim bo tokratna delavnica ponudila boljše rezultate. (Namig: ne gre za tehniko.)

Čeprav tehnika sama po sebi ne zdravi, je pogoj za uspeh dosledno izvajanje tehnike

Ena največjih zamolčanih skrivnosti zdravljenja je: Tehnika sama po sebi ni tista, ki daje rezultate, vendar je dosledno in predano izvajanje tehnike pogoj, če želimo uspeh.

V tem navidezno paradoksalnem stavku se skriva vzrok in povod, zakaj bo izvajanje določenih dejavnosti nekomu koristilo oziroma ga celo rešilo tegob, nekdo drug pa bo izvajal povsem iste stvari, a se v njegovem življenju ne bo spremenilo nič.

Čeprav sta na prvi pogled prvi in drugi del stavka v navzkrižju – nekdo bi celo rekel, da se izključujeta –, je ravno obratno.

Oglejmo si zadevo kar skozi praktični primer.

Zamislimo si (odličnega) zdravilca, ki je od nekoga prevzel tehniko zdravljenja, ali pa je svojo tehniko razvil sam. V vsakem primeru je njegova tehnika nedvomno in dokazljivo uspešna, kar je dokazal na sebi oziroma skozi lastno ozdravitev ter kasneje še skozi pomoč številnim drugim.

Na drugi strani imamo bolnika, ki išče olajšanje zdravstvenih tegob. Navadno pride k zdravilcu in upa, da ga bo slednji odrešil težav. Včasih se to zgodi, velikokrat pa ne … in rezultat ni odvisen od tehnike niti od zdravilčeve veščine, izkušenj, predanosti …

Ključ do uspeha leži v obeh, ne (le) v zdravilcu. Dokumentiran je primer – opisan je tudi v knjigi »Zdravje je v nas« – ko je zdravnik želel ugotoviti uspešnost placebo učinka na pacientu z astmo. Ko mu je dal močno, »pravo« zdravilo, je astmatični napad popustil. Tako, kakor je bilo tudi pričakovati.

Naslednjič je pri istem pacientu preizkusil še placebo. Pacientu je dal tableto, ki ni vsebovala nobenih zdravilnih učinkovin, vendar je bila videti kot prava. Seveda zdravnik tega ni zaupal pacientu; rekel mu je le, da gre za drugačno oziroma »novo« zdravilo.

Tokrat je učinek izostal. Pacient je povedal, da je napad sicer popustil, vendar zdravilo ni učinkovalo tako močno kot prvič.

Tako se je zdravnik skozi lastno izkušnjo prepričal o znanem učinku placeba: deluje do neke mere, vendar ne tako dobro kot dejansko zdravilo.

Čez čas je od farmacevtskega podjetja dobil zanimivo sporočilo. Opravičili so se za napako, ker so pomešali zdravili; prvo je bilo placebo, drugo pa pravo zdravilo.

Kako je potem mogoče, da je prvo zdravilo – placebo – delovalo bolje od drugega, pravega? Rezultat ni temeljil na kemični sestavi zdravila, temveč na (zdravnikovi) veri v učinek.

Ker je za prvo tableto menil, da je prava – ob čemer ni imel nobene osnove, da bi dvomil v njeno kemično sestavo –, je tableta učinkovala v skladu z njegovimi pričakovanji.

Vendar je to samo ena plat medalje. Drugo plat je tvorila pacientova neomajna odprtost, zaupanje in prepričanje v »belo haljo«. Ker je bil pacient povsem odprt in zaupljiv do navodil zdravnika, je nase dobesedno prevzel zdravnikovo prepričanje.

In tukaj leži ključ. Bolj ko je »sprejemnik« – v tem primeru pacient – odprt, transparenten, brezmejno zaupa in ne dvomi v rezultat, bolj prevzame nase prepričanje »oddajnika« oziroma osebe, ki podaja neko sporočilo ali izvaja tehniko.

Kako pa se kaže ta brezmejna vera in odprtost? Skozi natančno in dosledno izvajanje navodil, ki jih »sprejemnik« dobi od »oddajnika«.

Tu leži povezava med tehniko in učinkom oziroma med prvim in drugim delom navidezno paradoksalnega stavka. Če ga ponovimo – tehnika ne zdravi, vendar je dosledno in natančno izvajanje le-te pogoj za uspeh.

Kadar pacient resnično zaupa zdravniku ali zdravilcu, bo do potankosti izvajal vse, kar mu bo naročeno; brez razmišljanja, zakaj to počne, kako zadeva deluje in podobno. Ker mu je zdravnik naročil, naj dnevno vzame po tri tablete in se bo stanje izboljšalo v tednu dni, je za pacienta zgodba zaključena. Samo tablete mora jemati.

Zakaj nas lahko pozdravijo različne tehnike

Vemo, da so ljudje ozdravili skozi izvajanje najrazličnejših, tudi »čudnih« tehnik. Ni jih ozdravila tehnika sama po sebi, temveč:

  1. energija, ki so jo izražali v sebi (zaupanje, hvaležnost, radost ob izboljšanju stanja …),
  2. energija »oddajnika« (samoumevnost doseganja rezultata, suverenost izvedbe, brezmejna vera v samo tehniko in učinek itd.).

Tehnika je bila le orodje oziroma pripomoček, okoli katerega sta zdravilec in pacient razvila svoja prepričanja.

Kadar se je pacient popolnoma prepustil v roke zdravilcu ali zdravniku – sem sodi tudi odprava nezavednih blokad; na primer, prepričanje, ali si pacient zasluži ozdravitev, ali pa karmična preizkušnja v smislu simbolike bolezni, katera kaže na neko drugo blokirano energijo –, se je na prvem odrazilo (zavedno in nezavedno) prepričanje slednjega.

Tehnika pa se lahko izvaja na različne načine ter vpliva na različne ravni. Pravzaprav ni toliko pomembno, iz katere ravni oziroma kako tehnika deluje, temveč, koliko je pacient dojemljiv zanjo. (Beri: na kateri ravni se ji najbolj odpre, zaupa vanjo in se ji lahko prepusti.)

Poznamo tehnike, ki se odvijajo na fizični ravni (masaža, telovadba …), kemični (tablete, prehranski dodatki, tinkture, razni takšni in drugačni pripravki ter »zvarki«), merljivi energijski ravni (električne naprave, magnetno valovanje, sevanje toplote, barvna terapija …) ali na nemerljivi energijski oziroma duhovni ravni (molitev, polaganje rok, pošiljanje energije, meditacija, masovne trenutne in spontane ozdravitve t.i. »faith healerjev« …).

Vse tehnike so v zgodovini dokazano učinkovale … vendar nikoli za vse ljudi. Ni primera, kjer bi ljudje jemali, na primer, določen prehranski dodatek ali izvajali neko meditacijo ter posledično vsi imeli odlične rezultate.

Kadar se poklopijo karte – lahko bi rekli, ko se tehnika, zdravilec in pacient ujamejo na isti valovni dolžini –, pa se zgodi preboj.

Ameriški zdravilec in poznavalec mnogih tehnik zdravljenja Burt Goldman (»American Monk«), sicer najbolj znan po svoji metodo ustvarjalne vizualizacije »Quantum Jumping«, je v svojem dolgoletnem delovanju – zdaj ima že devetdeset let – pozdravil na tisoče in tisoče ljudi.

Trdi, da nihče ni ozdravel zaradi tehnike, saj je, v preizkušanju mej, katera tehnika bo (še) učinkovala, ljudi rešil zdravstvenih tegob tudi z risanjem na papir ali tako, da je okoli njih ovil šal. Kot tehniko je uporabil vse, kar mu je padlo na pamet, rezultati pa so bili vedno enaki – dokler mu je pacient zaupal.

Ključna zadeva je vedno vera oziroma predanost in zaupanje, a, kot rečeno, ne nujno (samo) na zavedni ravni. Včasih se zelo trudimo odpreti in zaupati, a prav to posiljevanje do rezultatov zavira uspeh.

Celo Jezus, izjemen zdravilec, ni mogel ozdraviti ljudi v lastni vasi … ker so ga poznali predvsem kot tesarjevega sina. Zato so imeli predsodke in zdravljenje se ni moglo zgoditi.

Po drugi strani pa je ljudem, ki jih je pozdravil, znova in znova govoril, da jih je ozdravila njihova vera, ne on.

Ista tehnika lahko daje diametralno nasprotne rezultate

Omenjeno dejstvo nam pomaga razjasniti še en paradoks, to je diametralni učinek iste tehnike oziroma pristopa.

Oglejmo si primer. Dr. Martin Brofman v knjigi »Ozdravite lahko karkoli« piše, da nekateri ljudje z grenivko hujšajo, drugi pa se redijo. Tisti, ki so osredotočeni na manjši vnos kalorij, bodo hujšali, saj je grenivka zelo nizkokalorična hrana.

Drugi pazijo na vnos ogljikovih hidratov oziroma sladkorja. Grenivka vsebuje veliko sladkorja, zato se bodo ob njenem prekomernem uživanju zredili. »Obe realnosti sta resnični. Ljudje, ki verjamejo v katerokoli izmed njiju, lahko z lahkoto dokažejo, da imajo prav. Ena realnost ne izključuje druge,« piše Brofman.

Pravzaprav gre zadeva še dlje. Znani so primeri, ko so ljudje menili, da izvajajo tehniko do potankosti v skladu z navodili, a so jo napačno. Rezultat pa je bil točno tak, kot bi ga pričakovali, če bi oseba izvajala tehniko pravilno – kar je, na mentalni ravni oziroma s stališča »dejstev«, popolnoma skregano z logiko. Vendar zadeva deluje!

V času mojega zdravljenja sem se tudi sam prepričal o zakonitosti tovrstnega načela. Na začetku posebne, strogo določene diete, s katero sem premagoval smrtno bolezen, sem jemal napačno olje. Vendar mi ni škodilo. Nasprotno, proces se je odvijal enako, kot če bi jemal priporočeno olje.

Drugi primer je povedal zdravilec Richard Gordon. Na začetku je popolnoma napačno izvajal tehniko naravnavanja kosti, a rezultati so bili izjemni – prav taki, kot so bili kasneje, ko je tehniko korigiral in jo začel izvajati pravilno. »Vesolje je razumelo moj namen,« pravi Gordon.

V naslednjem članku pa sledijo konkretni nasveti, kako doseči, da vam bo neka tehnika – katero koli boste pač izbrali – resnično pomagala.

Povzeto po gradivih za delavnico »Body Reset«.