Izbrani nasveti z delavnic »Body Reset«, 1. del: Temelj za rast in izboljšave

Glede na izjemen odziv udeležencev naših delavnic »Body Reset« smo se odločili, da tudi tistim, ki se jih niste udeležili, približamo nekaj gradnikov. Tako vam želimo, prek enostavnih vaj, po najboljših močeh pomagali do doseganja ciljev in rasti na različnih področjih, predvsem pa do ohranjanja energije, mladostnosti in vitalnosti.

Delavnica »Body Reset« je edinstvena celo v svetovnem merilu. Je verjetno edina s področja »well-being«-a oziroma »dobrega počutja«, ki ima več kot 99% uspešnost. To pomeni, da so do zdaj vsi udeleženci, ki so zaključili program, razen ene udeleženke, potrdili, da je »Body Reset« izpolnil njihova pričakovanja in so z njim zadovoljni.

Še več, to je verjetno edini tovrstni program na svetu, za katerega so prispevali izjave oziroma povratne informacije prav vsi udeleženci … in vse do zadnje so pozitivne. (Vključno z izjavo gospe, ki je navedla, da ji program ni izpolnil pričakovanj. Pred tednom dni nam je pisala, da še vedno, po treh letih od delavnice, izvaja vaje … in da je »Body Reset zakon«, če uporabimo njene besede.)

Najučinkovitejši pristopi k ohranjanju energije, mladostnosti in vitalnosti

V zadnjih treh letih smo delavnico izpeljali dovolj velikokrat, da točno vemo, katere vaje so najučinkovitejše. Skozi številne ponovitve in povratne informacije smo jih poenostavili, priredili in prilagodili vsakdanjih uporabi, s ciljem doseganja čim večjega učinka ob optimalno vloženi energiji.

Seveda, brez dela ne gre. Pa tudi brez časovnega vložka ne. Vendar koristi, ki jih prinaša izvajanje teh enostavnih vaj, več kot odtehtajo trud!

Pa se ustavimo nekoliko pri tem. Že v tej fazi lahko naletimo na prvo ovira, ko razmišljamo o poti napredka. Um nam bo lahko rekel, da za kaj takega – za izvajanje določenih dejavnosti s ciljem doseganja želenih rezultatov – pač nimamo časa.

Namesto, da se zapletamo v argumentiranje in borbo s samim seboj, ali morda še lahko najdemo kakšno prosto minuto v dnevu ali ne, predlagam, da to raje preverimo. (Mimogrede, tudi to je eno izmed vodil delavnice »Body Reset«: čim manj teorije in »filozofiranja« ter čim več učinkovite akcije.)

Izpeljimo torej enostavno vajo, ki nam bo lahko na široko odprla oči glede lastne produktivnosti ter učinkovite izrabe časa.

Naloga je naslednja. Izberite si en dan ter beležite, koliko časa v dnevu, ko niste v službi, porabite za neproduktivne stvari. »Znanstveni pristop« bi bil tak, da si pomagate z nekim alarmom oziroma signalom, ki se vam vključuje v kratkih časovnih intervalih. Na primer, na pametnem telefonu lahko aktivirate funkcijo alarma, ki vas bo s kratkim piskom opomnil vsakih 15 minut. Ko to storimo, smo pripravljeni za izvedbo vaje.

Izberite si povprečni dan med tednom. Ko boste prišli iz službe, vključite alarm. Vsakič, ko zaslišite signal – torej, na vsakih 15 minut – zabeležite, kaj počnete. Lahko se posnamete v diktafon, si zapišete v telefon, na list papirja ali podobno. Kako in kam si zabeležite, ni toliko pomembno. Ključno je, da boste iz zapiskov kasneje utegnili razbrati, kaj točno ste počeli.

Ob koncu večera ugasnite alarm in preglejte zapiske. Beležke vam bodo služile kot nekakšen opomnik, s pomočjo katerega se boste lahko v mislih »sprehodili« skozi popoldan in večer. (Mimogrede, ob dela prostih dnevih lahko vajo izvajate od jutra do večera.)

Iz zapiskov boste jasno uvideli, kaj ste dejansko počeli in približno koliko časa.

Če se vam zdi ta pristop preveč obsežen, lahko namenite vaji le nekaj ur; morda dve ali tri.

Drugi način je enostavnejši, vendar tudi manj natančen oziroma dopušča več možnosti napak: ob koncu večera se v mislih sprehodite skozi popoldne in večer ter za približno vsake pol ure zapišite, kaj ste počeli. Na primer, kaj ste delali od 17h, ob 17.30, ob 18h in tako naprej.

Produktivna izraba časa se začne z odločitvijo

Prva ugotovitev, ki jo boste zelo verjetno zaznali, bo ogromen potencial neizkoriščenega časa. Ali po domače, najverjetneje boste ugotovili, da imate mnogo več »prostega hoda«, kot ste morda menili. No, take so vsaj izkušnje dosedanjih izvajalcev te vaje …

Naslednji izziv bo vprašanje: Katere stvari, ki ste jih zabeležili oziroma jih izvajate – verjetno večkrat, če ne že vsak dan –, se smatrajo kot produktivne in katere kot neproduktivne? Na primer, ali je ogled posnetkov na kanalu YouTube produktivno ali ne? Kaj pa spremljanje socialnih medijev? Sprehod, počitek ali lenarjenje? Branje revije ali knjige?

Vsak ima svoja merila in poglede. Po drugi strani pa smo tudi različno samokritični. Nekdo si dejansko želi zagledati lastne vzorce, ki ga ovirajo na poti do izboljšane verzije sebe, nekoga drugega pa kazanje na njegove razvade in neizkoriščene potenciale – da ne rečemo ravno pomanjkljivosti – spravi v slabo voljo. Torej je mera odprtosti za kritiko tudi eden izmed pomembnih dejavnikov.

Na koncu pa šteje največ, koliko smo pripravljeni te informacije uporabiti za doseganje nekega cilja oziroma rezultatov. Lahko smo pripravljeni slišati o sebi vse, vključno z neprijetnimi novicami. A če imamo ob tem cel kup »logičnih razlogov« (beri: izgovorov in opravičil), zakaj je bolje, da se nove poti ne lotimo, celotna operacija ne bo prinesla ravno nekih sadov.

Kakor koli; glavni cilj te vaje je bil odkriti, koliko prostega časa imamo dnevno še na voljo. Roko na srce, vsak lahko najde vsaj nekaj deset minut … plus možnost, ki je vedno na razpolago: zjutraj vstanemo nekoliko prej. (Če zvečer ne obsedimo pred televizorjem ali nimamo vzorca, da pomembne stvari opravljamo pozno v noč, obstaja zelo realna možnost, da smo tudi ob zgodnjem bujenju še vedno deležni dovolj spanca, da se zbudimo spočiti in naspani.)

Ključno vprašanje: motivacija za spremembo

Potem pa sledi »pravo« vprašanje: Ali imamo navdih, voljo in zanos, da se sploh lotimo neke nove stvari?

To pa je nekaj, na kar si mora odgovoriti vsak sam. Odgovor je odvisen od naših prioritet oziroma od pomembnosti, ki jo pripisujemo novi poti in rezultatom. Skratka, gre za našo željo, motivacijo in predanost cilju.

Vendar še nismo zaključili z izzivi. V ozadju se skriva še eden, na katerega velikokrat pozabimo … ali pa ga nehote pometemo pod preprogo. Vzrok, da se določene nove dejavnosti ne lotimo, mnogokrat ne leži v tem, da ne verjamemo vanjo. Ali v nezaupanju učitelju. Ali v pomanjkanju časa ali resursov.

Dejavnosti se ne lotimo zato, ker (dovolj) ne zaupamo – sebi. Nekje v globini podzavesti dvomimo, ali smo dovolj sposobni … dovolj vredni … ali si sploh zaslužimo spremembe in napredka. V ospredju pa kraljujeta vprašanja, kaj si bodo o nas mislili drugi in kaj lahko izgubimo, če nam ne uspe.

Dejstvo je, da z vsakim novim napredkom prihaja v paketu tudi nova odgovornost in morda celo nov pogled na življenje, ki bo za seboj povlekel celo vrsto sprememb. Kaj pa, če bomo izgubili to, kar imamo zdaj … ali celo sedanjo identiteto? Če se bomo morali znova dokazovati in potrjevati? Ali, bognedaj, če se v primeru, da bi ugotovili, da nova pot ni za nas, ne bomo mogli več vrniti nazaj v staro stanje – ter bomo posledično izgubili stare prijatelje in pozicije?

Mnogokrat so to resnični razlogi, ki nas odvračajo od novh poti in dejavnosti – dvom vase, v »novega sebe« in zaskrbljenost zaradi morebitne izgube tega, kar imamo, ter reakcije bližnje okolice.

Kje je rešitev? Pred novimi začetki ne razmišljajte toliko o dejavnosti sami. Raje poiščite navdih za odločitev. Mi ga imenujemo »iniciacijska energija«. (Če imate tečaj »25dni«, se boste spomnili odličnega primera iniciacijske energije, ki je opisana skozi zgodbo odločitve Matere Tereze, da zapusti ugodje samostana in se, popolnoma sama in brez vseh resursov, preda svoji viziji in »notranjemu klicu«.)

Ko se boste enkrat odločili – resnično odločili –, bo vse steklo samo od sebe. Ali, kot pravijo: »Lotiti se nečesa 99 odstotno je težko. Lotiti se naloge 100 odstotno pa je enostavno.«

Močnejša ko je želja in bolj ko dojemamo dejavnost kot pot do rešitve – ob tem pa se imamo dovolj radi, da si dovolimo novo življenje –, hitreje, lažje in bolj radostno bomo zdrsnili v spremembo.

Če ne gre tako zlahka, si lahko priskrbite nekoliko podpore s strani. Na primer, družite se v skupini somišljenikov ali pa si celo omislite partnerja, ki bo skupaj z vami hodil po poti.

V naslednjem članku si bomo ogledali eno izmed ključnih vaj prvega gradnika, s katero se seznanijo udeleženci delavnice »Body Reset« in prinaša izjemne rezultate že takoj.

Boris Vene in ekipa »Body Reset«

 

PS: Vse, kar ste prebrali v tem članku, izvira iz filozofije, ki jo usvojijo udeleženci »Body Reset«. In kakšne so posledice? Skoraj vsi poročajo o povečani disciplini, večjemu zaupanju v življenje, večji samozavesti, povečanem optimizmu … Poleg, seveda, čisto konkretnih rezultatov, ki so sledili kot posledica izvajanja gradnikov delavnice »Body Reset«.

Včasih je resnično dovolj le, da se odločite za prvi korak. Potem pa dopustite, da vas ponese naprej.

PPS: Pravkar smo razpisali termine za dve novi delavnici »Body Reset« in dodali nove referenčne izjave udeležencev. Če razmišljate o udeležbi, vas moramo žal opozoriti, da je za prvo jesensko delavnico, ki bo potekala ob petkih, s pričetkom 27.09.2019, na voljo le še nekaj mest. Zato se nam v primeru interesa prijavite čim prej oziroma nas kontaktirajte na info@zjvn.si.