Kako odpraviti strah pred hujšo boleznijo

»Strah pred boleznijo je ubil več ljudi, kot pa bolezen sama,« je povedal Thomas Keller, ameriški poznavalec ezoterike.

Strah povzroča stres, ta pa dobesedno spreminja kemijo našega telesa. Vsaka misel povzroči v možganih bio-kemično reakcijo. Možgani nato pošljejo specifičen kemični signal vsaki celici v telesu. Ta signal je v bistvu sel, ki telo seznanja z dogajanjem v glavi.

Bolj negativne so naše misli, bolj specifične kemične reakcije se oblikujejo v možganih … in večji stres doživljamo.

Svetovno znani celični biolog in bivši predavatelj na univerzi Stanford dr. Bruce Lipton je povedal, da ko je telo v stresu, celice ne rastejo in se ne obnavljajo. Pač pa je tedaj telo v šoku in se dobesedno pripravlja na borbo za življenje.

Celice ne vejo, kaj je bil povod za kemično reakcijo, ki jih je dosegla iz možganov. Oziroma, ne znajo ločiti strahu, ki je nastal kot posledica strahu pred, na primer, nezmožnostjo plačila računov, od strahu pred napadom divje zveri.

V obeh primerih se telo pripravi na napad ali na beg … in v tem času se v celicah ustavijo običajni obnovitveni in zdravilni procesi.

Če se to zgodi sem ter tja za nekaj sekund ali minut, ni težav, saj je naš organizem na tovrstne situacije pripravljen. Težava nastane, ko je strah prisoten dalj časa ali pa se pojavlja prepogosto. Takrat se porušijo naravni telesni procesi, vključno s presnovo, prebavo, izločanjem strupov in tako dalje.

Največji problem pa je ta, da se nas večina sploh ne zaveda, da živimo v domala stalnem stresu, kar ugotavljajo tudi zdravniki in znanstveniki.

Ameriški zdravnik dr. Alex Loyd je skozi raziskavo vprašal ljudi, ali zase menijo, da so pod stresom. Približno polovica je odgovorila, da ne, druga polovica pa je odgovorila pozitivno. S posebno napravo, s katero merijo telesni stres v bolnišnicah – postopek se imenuje »Heart Rate Variability Test« – je izmeril stanje prve polovice ljudi, ki so menili, da ga ne doživljajo.

Pri okoli 90% od njih je ugotovil, da živijo v stresu … a tega sploh ne vedo.

Ali počnemo stvari zaradi pozitivne ali negativne motivacije?

Če dobro pomislimo se lahko prebijemo do vzroka. Ključno vprašanje je:

Ali počnemo določene stvari zato, ker nam povzročajo največjo radost … ali zato, ker nas je strah, kaj bi se zgodilo, če jih ne bi počeli? 

Tipični primer je obiskovanje cerkva oziroma pripadnost religijam in ostalim družbam, ki nas »vodijo do Boga«. Zakaj se ljudje udeležujemo verskih obredov in izvajamo ostale prakse, priporočene s strani verske družbe? Ker nam je to v veliko radost veselje oziroma se počutimo odlično (sprostitev) ali, ker nas je strah, da v nasprotnem primeru nismo varni oziroma se nam lahko celo kaj hudega zgodi (stres)?

Zakaj se zdravo prehranjujemo – ker nam je ta hrana neznansko všeč, ali ker imamo ob tem občutek, da smo dobro poskrbeli za telo?

Če pogledamo še globlje lahko ugotovimo, da počnemo mnoge stvari iz razloga, da se izognemo odgovornosti ali situacijam, ki nam niso pogodu ali s katerimi se ne želimo soočiti. To lahko kaže tudi na zakrivanje pogleda pred realnostjo oziroma na željo po ohranjanju obstoječih navad in življenjskih vzorcev.

Na primer, po cesti ne vozimo po predpisih iz razloga, ker bi se ob taki vožnji najbolje počutili ali se zavedali pomembnosti varne vožnje, pač pa izključno zato, da ne bi imeli opravka s policajem.

Ali morda še bolj življenjski primer – nekega družinskega srečanja se udeležujemo zgolj zato, da ne bi imeli drugi o nas slabega mnenja, ne pa zato, ker bi si resnično želeli biti tam.

Podobno postopamo domala povsod. V službi smo prijazni z nadrejenim, ker se bojimo, da bi v primeru, ko bi povedali svoje mnenje, morda ogrozili svoje delovno mesto … Sosedu dopustimo, da počne stvari, ki nam niso pogodu – a mu ne rečemo nič, ker želimo ohraniti prijazne odnose … Znanca, ki smo mu pred časom posodili denar, ne upamo prositi zanj (čeprav denar res nujno potrebujemo), ker se bojimo, da bi nam odrekel uslugo, ki jo bomo v kratkem potrebovali z njegove strani. In tako naprej.

To niso velike stvari. Vendar so točno tiste, ki v nas povzročajo stres, ta pa zdravstvene probleme. Postaviti se zase terja pogum, vendar je to edina pot, da se razbremenimo.

Kako odpravimo strah pred hujšo boleznijo

Tovrstno filozofijo moramo prenesti tudi na področje zdravja oziroma skrbnosti za telo. Obstaja kar nekaj stvari, ki jih lahko počnemo v smislu zdravstvene preventive, vendar je ključnega pomena, zakaj izvajamo določeno aktivnost. Ali zato, ker nas navdihuje in daje občutek ljubeče skrbi do telesa … ali zato, ker nas je strah, kaj bi se lahko zgodilo, če tega ne bi počeli?

V slednjem primeru se moramo zavedati, da morda že vsaka misel in dejanje, ki jo izvajamo v to smer, utrjuje naš strah. Čeprav menimo, da skrbimo za telo, se v bistvu ne obnašamo kaj dosti od gorečega vernika, ki se boji »Božje roke«, če ne bo izvajal obredov. Pri njem lahko vidimo, kako so njegova dejanja odeta v tančico strahu, ko sami dnevno pridno izvajamo neko aktivnost v smeri ohranitve zdravja, pa to opazimo veliko težje.

Oglejmo si nekaj sklopov aktivnosti, ki jih lahko počnemo v smeri zaščite pred boleznimi. Vendar imejmo ves čas v mislih, kaj nas v to aktivnost žene. Če boste ugotovili, da jih želite izvajati bolj iz strahu kot skozi občutek ljubeče skrbi, si še posebej pozorno preberite zanjo, šesto točko, ki učinkovito rešuje strah pred boleznijo (brez mazanja oči).

1. Realne informacije in jasna dejstva

Strah nastopi velikokrat enostavno zato, ker imamo premalo informacij. Ali pa imamo celo napačne informacije.

Ne nasedajte vsemu, kar slišite ali preberete … tudi, če je povedano na televiziji ali napisano na papirju.

Ljudje smo nagnjeni k iskanju močnega čustvenega naboja, ki nam odvrne pogled iz dejanske oziroma realne situacije. Mediji to dobro vejo in zanje je dobra novica tista, na katero se ljudje odzovejo. To pa je, skoraj po pravilu slaba oziroma šokantna novica.

Oziroma, običajna ali celo nepomembna novica, predstavljena na dramatičen način.

Velikokrat nam pomaga že logičen pogled na situacijo. Pozabimo na čustvene vplive in se vprašajmo, kaj se v resnici dogaja, kaj je najbolj realno, da se bo dejansko zgodilo in kaj lahko naredim v tem trenutku, da situacijo izboljšam. Najboljše orodje pred strahom in močnimi čustvenimi pretresi je aktivnost.

Naslednja možnost je preverjanje informacije na več koncih. Na zdravstvenem področju to pomeni, da poskrbimo, da nam potrdi ali ovrže naše sume – če opazimo na telesu kaj nenavadnega, na primer – strokovnjak, ki mu zaupamo. Bolj ko mu zaupamo oziroma bolj ko ga dojemamo kot avtoriteto na svojem področju, hitreje bomo lahko odvrgli breme.

Če se tudi ob tem nikakor ne moremo pomiriti, je še najbolje, da se naročimo za specialistični pregled. V primeru, da se je res razvila kakšna bolezenska motnja, je pregled odlična poteza, saj jo bomo odkrili čim prej. Če se ni razvila, bomo pa mirno spali.

2. Načrtno delovanje v smeri izboljšanja zdravstvenega stanja

Eden izmed najboljših načinov za zmanjševanje strahu je dejansko delovanje v smeri izboljšanja zdravja, ne glede na trenutno stanje. To lahko počnemo na dveh ravneh, fizični in energijski (misli in čustva).

Generalna formula je naslednja. Postavimo si vprašanje: »Če bi dobil diagnozo hujše bolezni, kaj bi tedaj počel drugače? Kako bi spremenil svoje utečene navade? Kako bi pomagal telesu, da si zagotovi več energije in ugodne razmere, v katerih bi aktiviral in pospešil procese samozdravljenja?«

Ko dobimo odgovore, delujemo v začrtani smeri. Učinek je viden na dveh ravneh:

• dejanska pomoč telesu,
• psihološki učinek: ker vemo, da stalno delujemo v smeri izboljšanja zdravstvenega stanja, nimamo slabe vesti oziroma se počutimo bolje.

Razstrupljanje je odličen način, da pomagamo telesu do izboljšanja procesov, istočasno pa tudi odlično deluje na naše misli in čustva. Tudi zato, ker so učinki lahko zelo očitni oziroma jih opazimo takoj. To nam daje potrditev, da smo naredili nekaj koristnega za telo, zato tudi zmanjšamo strah pred morebitnimi boleznimi.

Povedano drugače, z očiščenjem telesa ne moremo zgrešiti.

Kako pa naj ga razstrupimo? Obstaja mnogo načinov, od zelo nežnih in enostavnih – na primer, pitja sokov ali povečanega pitja vode, rahle spremembe jedilnika – do konkretnejših: postenje, klistiranje, večja sprememba prehranjevanja, načrtna duhovna vadba in tako dalje.

Če želimo doseči učinek zmanjšanja strahu pred boleznijo, izberimo tisti način, v katerega najbolj verjamemo. Predvsem pa je pomembno, da postopek opravimo pravilno, dosledno in kompletno.

3. Intenzivnejši preventivni postopki

Korak naprej od razstrupljanja je intenzivno preventivno delovanje, ki ga izvajamo pod nadzorom zdravnikov. Moja (Boris) osebna izkušnja, ki je bila zelo pozitivna, je obisk madžarske Gersonove klinike, kjer sem se prepustil v roke strokovnjakov.

Gre za poseben program prehrane v povezavi z rednim klistiranjem, kar telesu prinaša blagodejne in hitre učinke. Bil sem priča mnogim izjemnim spremembam, med drugim tudi na sebi.

Postopek sem izvajal tudi doma, vendar sem ga nekoliko nadgradil ter prilagodil modernemu tempu zahodnjaške družbe. Veseli me, ker je ob njegovi pomoči mnogo ljudi rešilo trdovratne zdravstvene tegobe.

Seveda je to samo ena izmed možnosti intenzivnega preventivnega postopka. Kot rečeno, izberite tisto, ki se vam zdi najboljša, in v katero najbolj verjamete.

In ob tem ne glejte preveč na ceno. Cenovno zelo ugoden program je ničvreden, če ne daje rezultatov …

4. Sprostitev in počitek

Telo ves čas deluje v smeri ozdravitve oziroma izboljšanja delovanja organov in procesov. Želi rešiti vse morebitne težave ter delovati optimalno. (Opomba: zaradi enostavnosti in jasnosti sporočila smo posplošili delovanje telesa in izpustili karmične kode.)

Vendar pa lahko deluje v smeri samoozdravitve le toliko, kolikor mu dopustimo. Oziroma, kolikor kapacitete ima na voljo.

Če ga preveč obremenimo – z obilno ali težko prebavljivo hrano, na primer – bo dragoceno energijo porabljalo za prebavo in presnovo, namesto, da bi jo za kaj koristnejšega.

Enako velja tudi za porabo energije skozi možgane. Če ves čas nekaj intenzivno razmišljamo ter ne damo telesu možnosti, da bi se spočilo, bomo po nepotrebnem trošili ogromno energije. Na primer, zgolj možgani lahko porabljajo okoli 25% energije, ki je na voljo celotnemu telesu.

Zato je zelo priporočljivo, da si načrtno vzamemo čas za sprostitev, počitek in predvsem za krepčilen spanec. Ponoči telo opravlja zelo zahtevno delo, ki pa se lahko zgodi samo v posebnem stanju – ko spimo. Odrekanje spanca pomeni dobesedno jemanje časa telesu, da bi opravilo nujno potrebna aktivnost v smeri vzdrževanja in obnove organov, tkiv, celic …

Kako nam lahko to pomaga pri zmanjšanju oziroma odpravi strahu pred boleznijo? Dokazano je, da je stres največji povzročitelj bolezni. Pogosteje ko si vzamemo čas za umiritev in prijetne, radostne misli, bolj odpravljamo največji vzrok za nastanek bolezni.

Torej vsakič, ko zapremo oči in globoko zadihamo – po možnosti še na čistem zraku – dobesedno zmanjšujemo zmožnost, da bi zboleli.

S tem delujemo na dveh ravneh: direktno pomagamo telesu, da odpravi stres, skozi zavedanje, kaj počnemo, pa tudi zmanjšujemo strah pred boleznijo.

5. Zdrav življenjski slog … in življenje v radosti

Domala vse študije razkrivajo, da si z zdravim življenjskim slogom ne le lajšamo zdravstvene tegobe ter izboljšujemo zdravstveno stanje nasploh, pač pa si tudi podaljšujemo življenje.

Tu je le nekaj napotkov in podatkov:

• Po nekaterih ocenah bi lahko preprečili vsaj tretjino rakavih tvorb s spremembo prehrane. Drugi viri navajajo še večji delež – od 50 do 60%.

• S pitjem čiste vode v dovolj velikih količinah lahko zmanjšamo tveganje za pojav raka debelega črevesa za 45%, raka dojke za 75% ter raka mehurja za 50%, navaja »Health Science Magazine« v pomladni izdaji leta 2001.

• Telesna vadba lahko prepreči večino kroničnih bolezni in zmanjša število obolenj, ob tem pa podaljšuje življenje, povečuje vitalnost in zmanjšuje zdravstvene stroške v milijardah, je bilo leta 1992 zapisano v aprilski številki uglednega britanskega strokovnega biltena »British Medical Bulletin«.

• Že z vsakodnevnim dvajsetminutnim sprehodom zmanjšamo tveganje za raka dojke ali prostate za 20 do 44%, je zapisal doktor Michael F. Roizen v knjigi »The RealAge Makeover«.

Ne pozabimo, ne gre samo za delovanje, temveč tudi za prepoznavanje, da lepo skrbimo zase. Ko naredimo nekaj dobrega za telo, to zaznajmo in si čestitajmo. Dober občutek ob koristnem dejanju je ravno toliko pomemben kot samo dejanje.

Predvsem pa zaživimo sproščeno. Ne obremenjujmo se s stvarmi, ki niso pomembne. Pozabimo na stare zamere in občutke krivde iz preteklosti ter odvrzimo strahove pred negotovo prihodnostjo. Vsak dan si zapolnimo z nekaj aktivnostmi, ki se jih bomo vnaprej veselili – pa če je to zgolj vroča kopel, poslušanje prijetne glasbe, sprehod z ljubo osebo in podobno.

Rezime

Stres vedno izhaja iz strahu. Če se odkrito vprašamo, ali smo glede svojega zdravja pomirjeni ali nas zanj skrbi, ter si na vprašanje odgovorimo po pravici, smo že na pol poti. Če smo zaskrbljeni, ni s tem nič narobe; bomo pač izpeljali nekaj več aktivnosti, ki nam bodo vlile zaupanje.

Ali pa si bomo zagotovili to novo zdravstveno oskrbo, ki nam nudi maksimalno podporo v primeru bolezni – potem pa pozabili na morebitne zdravstvene probleme v smislu »Kaj pa, če …« Cilj je toliko poskrbeti zase, da se z zdravjem ne bomo več ukvarjali, oziroma, da se bomo lahko posvetili rečem, ki nas izpolnjujejo, osrečujejo in nam bogatijo življenje.

Poiščimo torej načine, ki nam bodo okrepili vero v ohranjanje zdravja, istočasno pa si zapolnimo urnik s prijetnimi stvarmi. Velikokrat premlevamo določene stvari v mislih zgolj zato, ker smo dovolili mislim, da okupirajo naš um (beri: nismo izbrali aktivnosti ali vsaj preusmerili pozornosti drugam, na pomembnejše in prijetnejše stvari).

Aktivno pristopimo k življenju in vsak dan si omislimo nek radosten cilj, ki se ga bomo veselili. Iskreno radostno pričakovanje nečesa nosi v sebi tako močen naboj, da lahko odplakne tudi skrbi in strahove.

Članek je povzet po knjigi »Zdravje je v nas«, avtorjev Borisa Veneta in Nikola Grubiše.

Za več člankov kliknite tukaj.