»Veliki Boris, ki se mi je med prebranim tekstom izjasnil, je junak Našega časa, ki ga avtorja odstirata v večpomenskosti nujne rehabilitacije vsakogar med nami. Smelost in navidezna nepopustljivost v odkritih naukih, ki iritirajo strukturo nezavednega in odstiranje pozabljenega spomina v jasen namen osvoboditve in s tem samorojevanja Človeka.
Iz občutkov strahu, nevednosti in v pričakovanju odrešitve Boris usmeri prst v bralca, popotnika, bolnika in junaštvo svoje poti tlakuje nam, ki te izkušnje nimamo. In poti nam ne določi, je ne predpiše kot avtoriteta vedenja in znanja, temveč kot prijatelj brezpogojne Ljubezni.
Pogum veje iz izkušenega. Pogum, ki ne afirmira sledenja junaku-avtorju, pač pa vsakogar nagovori k dejanjem lastnega junaštva. Zrcali nam ujetost v komfortizem, odločno zareže do bolečega tkiva usidranih zmot naše samopodobe in ne pušča prostora za nov koncept absolutne resnice, temveč inskript podari brez pričakovanj hvaležnosti. Veliko delo in velika hvala v imenu vseh bralcev, ki nam bo srce prerodilo v Ljubezen..«